Ravno sem prebrala zanimiv prispevek, v katerem je bilo predstavljenih osem strupenih idej, ki smo jih sprejeli za svoje in vanje začeli verjeti. Veste, katere so to?
- Sedanjost je pokazatelj prihodnosti.
To vsekakor ni vedno res. Če so trenutni časi slabi, še ne pomeni, da bodo takšni tudi prihodnji. Razmišljajmo pozitivno, saj za dežjem vedno, ampak res VEDNO posije sonce.
- Prepozno je za spremembe.
Nikoli ni prepozno za sprememb, če si jih želimo, vendar mi moramo biti tisti, ki jih sprožimo. Če jih ne, pa jih moramo biti vsaj pripravljeni sprejeti. Spremembe so namreč neizogiben del življenja.
- Nevarno je biti ranljiv.
To ni res. Ranljivost je samo cena, ki jo moramo plačati, da se lahko odpremo sreči, ljubezni in priložnostim. Res je, da se je težko odpreti in dovoliti, da smo ranjeni. Ampak saj veste, nič kar je na koncu veliko vredno, ni na začetku lahko.
- Biti sam, je problem.
Ni res. Da se spoznamo, da ugotovimo, kakšne so naše resnične želje in čustva, da duhovno rastemo… za vse to je nujno potrebno, da smo kdaj sami. In saj poznate tisto… včasih si zaželimo dobre družbe, torej se včasih moramo družiti sami s seboj. 😉
- Potrebno je skriti svojo individualnost.
Nikakor ne. Potrebno jo je sprejeti in pokazati svetu. Bodimo zvesti sebi, samo tako se ne bomo izgubili v poplavi mask in ponaredkov.
- Obstaja popoln partner, avto, dom, služba… za mene.
Popolnost v resnici ne obstaja. Tudi, če se nam nekaj časa nekaj zdi popolno, se bo slej ko prej izgubilo v nepopolnosti. In v tem ni nič slabega! Popolnost je namreč le iluzija.
- Kar mi počnejo drugi, je vedno osebno.
Če stvari jemljemo preveč osebno, smo nesrečni in počasi zastrupljamo odnose z našimi strahovi in predvidevanji. V resnici je tisto, kar vam ljudje rečejo ali naredijo, pogosto veliko bolj povezano z njimi kot z vami.
- Nikoli ne smeš biti žalosten.
Ideja o tem, da moramo biti vedno veseli, nas pravzaprav dela žalostne. Žalost je čustvo, kot vsako drugo in se pač včasih zbudi v nas. Pomembno je, da si včasih dovolimo biti tudi žalostni, saj žalost nikoli ni absolutna, in če ne bi poznali žalosti, bi potem sploh poznali veselje?
Na tej točki vam torej želim, da se veselite lepe prihodnosti. Da sprejmete spremembe, ki vas bodo popeljale na boljšo pot. Želim vam, da si dovolite biti ranljivi in s tem daste priložnost ljubezni, da pride v vaše življenje. Da ste včasih sami. To enostavno potrebujete. Da sprejmete in pokažete svojo individualnost, saj ste vi eni sami in tega se veselite. Želim vam, da opustite vse misli o popolnosti in s hvaležnostjo sprejmete, kar vam daje življenje. Želim vam, da čim manj stvari jemljete osebno, čeprav vem, da je to težko. In veste kaj, želim vam tudi, da boste občasno žalostni. A le občasno, da boste potem lahko veseli.
Uživajte življenje in širite ljubezen. ♥
Destinna
