Destinna – Stran 10 – Destinna Blog

Največja napaka človeštva je, da smo pozabili…

Prebrala sem članek o tem, katere skrivnostni je človeštvo pozabilo in se tako oropalo za bolj polno in čudovitejše življenje. Enostavno ga moram deliti z vami. Ne, ni čisti prevod, a ni niti čisto moj, toda z zapisanim se strinjam in verjamem, da bo dalo tistim, ki boste besedilo prebrali, vsaj misliti, če nič drugega.

Seveda pa je to moja različica članka. Originalnega lahko preberete tukaj .

Oddaljili smo se od narave

Da, tako je. V nekaj sto letih smo se skoraj povsem oddaljili od narave. Izkoriščali smo jo, jo uničevali, prevzemali in jo poskusili nadzirati.
Že res, da se zadnje čase vedno več govori o naravi, in da so vedno bolj ‘popularni’ izrazi, kot so ‘trajnostni turizem’, ‘ekologija’, ‘ločevanje’… Toda ali res verjamemo, da se vračamo k naravi skozi kampiranje ali še bolje, glamping? S tem, da ločujemo odpadke? Do neke mere že, toda to še ne pomeni, da naravi vračamo, to le pomeni, da jo izkoriščamo drugače, manj agresivno, pa vendar jo še izkoriščamo.

Toda tudi, če smo povsem ekološko osveščeni, če se trudimo, da bi pomagali naši Zemlji, to še ne pomeni, da se zavedamo naravnih ciklusov. In ravno to je drug, enako pomemben problem. Pozabili smo, kako prisluhniti naravi, naravni ritmom in ciklusom. Pozabili smo, kako živeti ‘naravno’ in živeti v sožitju z Njo.

Pozabili smo, da smo povezani z Univerzumom

S tem, ko smo se oddaljili od narave, pa smo tudi pozabili, kako tesno smo povezani z njo, kako tesno smo povezani z Univerzumom. Pozabili smo, kako zelo smo povezani med sabo, in kako ima vsaka akcija svojo reakcijo.

Z vsako malenkostjo, lahko vplivamo na ves svet… in resnično mislim ves svet, ne le na naš svet.

Pozabili smo na starodavne resnice

V iskanju novih znanstvenih resnic in pretresanju vsake molekule znanosti, smo pozabili na starodavne resnice naših prednikov. S tem, ko smo vse racionalizirali in začeli za vse zahtevati znanstvene dokaze, smo pozabili resnice, ki jih nosijo naše srce, naša duša, naša intuicija.

Pozabili smo na zgodbe in legende, na davno folkloro, ki nam je še vedno na dosegu roke, a smo jo enostavno ovrgli, kot nekaj neresničnega. Toda, če nekaj ne moremo dokazati ali potem samo zaradi tega res ne obstaja?

Nihče več ne sanja

Biti sanjač je neznanstveno, je celo neumno, bi nekateri rekli. Toda ali smo pozabili, da so ravno sanje prinesle toliko novega znanja, toliko novih iznajdb in toliko lepega že v preteklosti?

Vsi smo zgrajeni iz svojih sanj, toda bojimo se sanjati, ne, pozabili smo sanjati, in tako izgubljamo bitko s samim seboj. Kajti, če želimo nekaj doseči, moramo to najprej ozavestiti v sebi.

Pozabili smo na svoje poslanstvo

Ob divjem, hitrem življenju, hrupu in hitenju, smo pozabili na svoje poslanstvo, pozabili smo na to, da se moramo najprej resnično spoznati in spoznati svoj namen na tej Zemlji, da bomo svetu in sebi lahko prinesli največ. Smo kot ovce ali konji s plašnicami. Nismo več avtentični, nismo več sami svoji, temveč takšni, kot družba od nas pričakuje in želi, da bomo.

Pozabili smo, da smo samo spiritualna bitja ujeta v materialno telo, in da je poslanstvo, ki ga imamo, pomembno za preživetje nas in vsega sveta.

Pozabili smo odpustiti

Ko smo tako nepovezani, tako oddaljeni drug od drugega, smo pozabili tudi na odpuščanje.
Odpuščanje je največje darilo, ki ga lahko damo in edino darilo, ki ga moramo dati nekomu, ki nas je res prizadel, da bomo tudi mi potolaženi in srečni.

Ni žrtev, ni napadalcev, pravzaprav smo vsi le del dinamične mreže, ki jo imenujemo življenje.

Pozabili smo na svobodo

Se vam zdi, da je sploh kdo med nami resnično svoboden? Meni se zdi, da le redki. Svobodni so tisti, ki niso okovani v verige strahov, napačnih predstav, napačnih ideologij, verige, ki jih povzročajo želje po materialnem blagostanju, po tem, da nas drugi sprejmejo.

Ne pozabite, rojeni smo bili, da bi bili svobodni in vsak ima pravico živeti svobodno takšen kot je, brez strahov ali krivde, ker ne dosegamo nekih t.i. standardov.

Pozabili smo na to, kako močni smo

Ker smo se okovali v te nevidne verige, smo pozabili, koliko moči imamo. Imamo moč, da povzročimo spremembe v naših življenjih, v naši realnosti.

Kot v transu ali polsnu sledimo nečemu, česar tudi sami ne razumemo, avtomatsko. Toda dovolj smo močni, da tega ne bi rabili početi.

Zgodovina nas uči

Res nas, a smo pozabili na vse njene lekcije. Edino, česar se najbrž vsi zavedamo, kar smo se naučili je, kako hitro pozabljamo vse, kar nas je naučila. Delamo vedno ene in iste napake, ujeti smo v vzorcih pohlepa in samouničenja.

Ne moremo osebno odgovarjati za napake, ki so nastale v zgodovini, za napake človeštva, toda lahko smo odgovorni za to, da ne delamo svojih starih napak in se ne izmikamo svoji odgovornosti.

Vse je ljubezen

Da, res je vse ljubezen, a smo na to pozabili. Ljubezen je najbrž najgloblja skrivnost na svetu. Ljubiti moramo, moramo biti ljubljeni. Vemo, nekje globoko v sebi res vemo, da je ljubezen vse, a smo na to enostavno pozabili.

Pozabili smo, da je čisto vse ultimativna energija in zavest, in da je ljubezen temeljni košček obstajanja, ki teče skozi vse in oblikuje vso energijo sveta in Univerzuma.

Pozabili smo, kako biti enostavni

Življenje in ljudje smo že sami po sebi komplicirani in zapleteni, toda v zadnjih letih, stoletjih, smo postali še bolj zapleteni. Pozabili smo na radosti enostavnega življenja, na tiste drobne malenkosti, ki niso zahtevne, a nas osrečujejo.

Življenje je v resnici lahko enostavno in enostavno je takrat, ko se znebimo nepomembnih stvari in idej, ki nam zakrivajo pogled na bistvo srečnega življenja.

Pozabili smo zaupati, verjeti in se spraševati

Izgubili smo svojo očaranost nad svetom. Pozabili smo, kako uživati v razkrivanju skrivnosti življenja.

Naša skeptičnost in cinizem, s katerima gledamo na svet, sta nas oropala zaupanja vase in v čarovnije Univerzuma. Pozabili smo, kako verjeti in to je morda največja tragedija od vsega. To je oslabilo naš duh in izstradalo našo dušo.

Epilog

Ne moremo se spomniti vsega, vsaj ne takoj, toda vsak korak v pravo smer je dobrodošel, vsak spomin na starodavne resnice je nujen.

Morda že s tem, da se začnemo spraševati, raziskovati in navduševati nad malenkostmi naredimo veliko. Morda naredimo veliko s sanjami in s tem, da smo takšni, kot smo v resnici, brez krivde in obžalovanj, a da to dosežemo, moramo najprej spoznati sebe.

Naj vas vodi ljubezen, tudi to bo dovolj … za začetek!

Z ljubeznijo… ♥

Destinna

Aromaterapija za boljše počutje

Prišla je jesen, z njo pa sezona prehladov in morda tudi pomanjkanja energije.

Kar nekaj časa nazaj sem raziskovala aromaterapijo. Saj veste, kaj je to? Gotovo veste. 🙂 Pa vendar, da vam pojasnim…
Aromaterapija je oblika alternativnega zdravljenja za katerega se uporabljajo eterična olja. Vonji le-teh vplivajo neposredno na podzavest in sprožajo različne učinke in občutke.

Ker želim, da bi se počutili čim bolje in bi vam zdravje ali slabo počutje ne delalo težav, sem se odločila, da del svojih ‘raziskav’ delim tudi z vami. Morda pa boste izvedeli tudi kaj novega o aromaterapiji. 😉

Izvor aromaterapije

Že v davnih časih so vrači in čarovniki uporabljali dišave za zdravljenje, širjenje sposobnosti za zaznavanje in prehajanje v trans. Tudi v cerkvah se že od nekdaj uporablja kadilo, ki mnogokrat širi svoj vonj tudi na okolico, sicer pa so se z dišavami ukvarjali že v prazgodovinskem času, natančneje času neolitika. Rastline so hladno stiskali in iz njih pridobivali maščobna olja. V svetih obredih so uživali razne rastline in gobe, jih metali na vroče kamne in vdihovali pare, ki so povzročale halucinacije in užitke.
Uporabljanje dišav pa lahko zasledimo tudi v starem Egiptu in v vsej zgodovini človeštva do danes.

V sodobni obliki je bila aromaterapija definirana v dvajsetih letih dvajsetega stoletja. Takrat jo je definiral francoski kemik René Maurice Gattefossé. Znanstvenik je začel poglobljeno preučevati zdravilne učinke eteričnih olj, potem ko si je po srečnem naključju v svojem parfumskem laboratoriju ublažil simptome opečene roke z raztopino eteričnega olja. V laboratoriju se mu je namreč pripetila nezgoda z ognjem in opečeno roko je pomolil v najbližjo tekočino – raztopino eteričnega olja sivke. Opazil je nenadno olajšanje bolečine ter hitrejši proces obnavljanja kože.

Aromaterapija je danes najbolj razvita na Kitajskem in v Indiji, sicer pa je vedno bolj doma tudi pri nas. Tako lahko različne oblike aromaterapije najdete v mnogih masažnih salonih, z njo se srečujete v savnah, prav tako pa lahko danes najdete eterična olja v raznih trgovinah, bodisi specializiranih ali pač ne.

Kako se eterična olja uporabljajo?

Treba je vedeti, da so eterična olja izredno koncentrirana, in da je prevelika uporaba le-teh lahko nevarna. Prav zaradi tega z njimi ni dobro pretiravati in jih je navadno treba mešati z vodo ali katero drugo tekočino, večino olj pa ni priporočljivo uporabljati med nosečnostjo.
Ključnega pomena je, da vemo, kaj želimo z uporabo eteričnih olj doseči. Različne vonjave imajo namreč zelo različne učinke. Naštela vam jih bom samo nekaj.

Bazilika ima svež, zeliščen vonj, prav zaradi tega je eterično olje bazilike kot tonik, ki umiri živce, okrepi koncentracijo in razjasni duha. Uporablja se pri infekcijah prsnega koša, prebavnih motnjah, glavobolu in migreni. Olje je potrebno razredčiti, saj prevelika koncentracija lahko povzroča omotičnost.

Cedrovina ima blag vonj po lesu. Eterično olje iz cedrovine dobro vpliva na preprečevanje in odpravljanje uroloških težav, dobro pa je tudi proti nahodu in bronhitisu.

Cimet je aromatičen vonj, ki izboljšuje razpoloženje in blaži slabost. Pospešuje prekrvavitev ter prebavo in je močan antiseptik.

Citronke imajo svež vonj. Eterično olje iz njih se uporablja za zniževanje temperature in zdravljenje infekcijskih bolezni, ima pa tudi pozitivne vplive na razpoloženje.

Vonj jasmina je sladek in eksotičen. Deluje antidepresivno in ima afrodizične lastnosti. Učinkovit je tudi pri odpravljanju poporodne depresije.

Melisa ima blag in mladosten vonj. Olje deluje proti depresiji in krčem. Pomirja in blaži napetost, izboljša razpoloženje in spodbuja veselje.

Sandalovina ima sladek in lesnat vonj. To olje je najbolj primerno za meditacijo in sproščanje. Umirja in odpravlja živčno napetost, deluje pa lahko tudi kot afrodiziak.

Vrtnica ima sladek in razkošen vonj. To olje je najprimernejše za zdravljenje motenj v ženskem reproduktivnem sistemu, deluje pa tudi antidepresivno in pomirjevalno.

Kamilice imajo sadni vonj, njeno eterično olje pa velja kot najboljšo proti vnetjem in alergijam. Deluje pomirjujoče in pomirja živce, odpravlja nespečnost in pomaga pri prebavi. Eterično olje z vonjem kamilice je tudi eno redkih olj, ki ga lahko uporabljate tudi med nosečnostjo.

Kadilo, ki ga še danes srečujemo v cerkvah, ima lesovinast vonj. Sprošča, pomirja in pomaga pri težavah z dihali.

Upam, da sem vam s tem vsaj malce pomagala in si boste proti težavam poskusili vsaj kdaj pa kdaj pomagati tudi z eteričnimi olji.

Če pa vas bo zanimalo karkoli v zvezi z zdravjem,
pa mi le pišite.
Z vedeževanjem vam bom pomagala razjasniti težave
in celo najti rešitve.

Z ljubeznijo… ♥

Destinna

Kralj Artur in njegove legende

Kdo ne pozna zgodbe o veličastnem kralju Arturju, kralju vse Britanije?
Zgodba o kralju Arturju, vitezih okrogle mize, čarovniku Merlinu in Avalonu, je stara in globoko zakopana v zavest ljudi po svetu. Dejstvo pa je, da legenda ne more biti nikjer tako živa, kot je lahko v Arturjevi domovini, Britaniji.

Legenda o Kralju Arturju

Kralj Artur je bil časten in velik mož, največji kralj vseh časov. Odraščal je kot običajen otrok, le da se je uril v viteštvu, toda ni vedel, da je v resnici pod okriljem velikega čarovnika Merlina.

Britanijo so pretresali mnogi nemiri in izvedelo se je, da nekje stoji kamen, v katerem je zapičen meč. Tisti, ki bo meč uspel izvleči iz kamna, bo postal kralj in bo, po prerokbi, združil vso deželo.
Mnogi junaki so poskušali, a uspelo je le mladeniču Arturju. Tako je ta postal veliki kralj Artur, ki je resnično združil vso deželo. Zgradil je svoj veličastni Kamelot in v njem postavil okroglo mizo ob kateri so se zbirali njegovi vitezi. Kralj je s pomočjo vitezov in svetovalca Merlina vladal usmiljeno in pravično.

Zgodba o kralju Arturju pa ni le zgodba o kralju, temveč tudi o magiji, izdajstvu in ljubezni.

Pa je kralj Artur res le mit? Ne, ni! Legenda temelji na resničnem britanskem poglavarju, ki je živel in vladal v 5. stoletju. Boril se je proti Anglom in Sasom ter jih tudi premagal in ustvaril novo kraljestvo, v katerem je vladal dvajset let. Po zapisih je bil Artur močan, pravičen vladar, ki je svoje ljudstvo ščitil pred barbari in barbarstvom.

Kralj Artur in Anglija

Nič nenavadnega ni, da so zgodbe o kralju Arturju v južni Angliji, kjer naj bi ta živel, še zelo žive. Marsikje najdemo sledi Arturjevega življenja ali njegove persone.

Sama sem si najprej ogledala okroglo mizo, okrog katere so se zbirali Arturjevi vitezi. Ta se nahaja na steni, v Great hall v Winchestru. Na steni zato, ker so se

wp_20160817_10_51_07_pro

njene noge stoletja nazaj polomile in so jo tako najlažje ohranili in predstavili.
Okrogla miza je veličastna, za poseben banket, pa jo je dal izdelati kralj Edward I.. Na mizi so zapisana imena vseh Arturjevih vitezov in dejansko je treba priznati, da je čudovita.

Seveda pa sem morala obiskati tudi grad Titangle v Cornwallu, kjer naj bi se kralj Artur rodil. Gre za ogromno trdnjavo. Med sprehodom med ostanki gradu se ti zdi kot bi se ustavil v času. Enostavno sem si lahko predstavljala, kako so tam živeli, gra wp_20160819_10_44_35_pro d pa je kljuboval nestanovitni angleški naravi ter veličastnemu morju pod njim na čigar razgledi do še danes dih jemajoči.

wp_20160819_11_12_45_pro

Pod gradom je tudi simpatična plaža, kjer si lahko, ko še ne nastopi plima, ogledaš Merlinovo jamo in čudovit slap, ki pada direktno v morje.

Tudi sicer si lahko v Angliji ogledamo številne ostanke legende kralja Arturja in njegovih zgodb. Nikakor ni zamuditi niti obisk Celic well-a, ki sem vam ga opisala že zadnjič in se nahaja v Glastenburyu, kraju ki je bil nekoč otok in kraju za katerega velja, da je tam nekoč stal magični Avalon.

Avalon

Avalon je magični otok, kjer vlada dama iz jezera. Tja so odpeljali kralja Arturja, da si je opomogel od ene od bitk, ki mu je prizadejala hude rane.

Magični otok je samozadosten, saj tam nikoli ne primanjkuje hrane in vode. Na njem prebivajo čarovnice in čarovniki, tudi tisti, ki se magije šele učijo, med njimi pa je tudi Morgana Le Fay, velika čarovnica, ki je v različnih zgodbah povezanih s kraljem Arturjem predstavljena raznoliko, bodisi kot njegova prijateljica, celo sestra bodisi kot njegova smrtna sovražnica.

Tudi magični ekskalibur, magični meč iz kamna, naj bi bil skovan tam, kralju Arturju pa naj bi ga namenila prav dama iz jezera, vladarica Avalona.

Orakeljske karte in arturijanske legende

Elementarna bitja arturijanskih zgodb so tako mogočna, da ni nič nenavadnega, da jih srečamo tudi v orakeljskih kartah, kjer nam ponujajo svoje vodstvo.

Že v kartah boginj srečamo Guvenevir, ki predstavlja resnično ljubezen. V oraklju Dragonfae pa najdemo Morgano Le Fay in zmaja Pendragona, ki je predstavnik imena kralja Arturja, sina Utherja Pendragona-a.

wp_20160919_14_43_25_pro

Toda, če se res želite povezati s kraljem Arturjem in njegovimi legendami
ter zaupate vodstvu magičnega Avalona,
vam predlagam, da se odločite za vedeževanje s kartami Nebesa čarajo,
ki so povezane prav s kraljem Arturjem, Morgano, Merlinom in vsemi ostalimi elementarnimi bitji povezanimi z njimi.

Zato, ker me je Anglija z vsemi svojimi zgodbami tako navdahnila, pa sem se odločila, da za vas pripravim še eno akcijo.

Vsem, ki se boste odločili za vodstvo elementarnih bitij z Avalona,
za kratki nasvet
ali za vedeževanje s postavitvijo treh kart,
s kartami Nebesa čarajo,
podarjam 17% popust, do vključno 9. oktobra.

wp_20160919_14_53_31_pro

Veselim se že vaše pošte na destinna@destinna.si.

Z ljubeznijo… ♥

Destinna

Imamo še vedno samo dvanajst zodiakalnih znamenj?

Najbrž ste že slišali za to, da so nekaj časa nazaj astronomi odkrili novo ozvezdje v našem osončju, kar je povzročilo, da bojda po novem obstaja 13 astroloških znamenj in ne več le 12. Astrologi nove razlage po večini ne sprejemajo, saj menijo, da astrologija in astronomija nista in niti ne moreta biti eno in isto. Če vprašate mene, jim dam kar prav.

Lahko jih je samo 12

Saj najbrž tudi sami veste in čutite, da ima dvanajstica močno simboliko (tudi trinajstica jo ima, vendar drugačno).
Že, če pokukamo v krščanstvo, lahko vidimo, da je število 12 izredno močno. Bil je Jezus in 12 apostolov, bilo je 12 vrat, 12 temeljev… Toda ni potrebno pogledati tja, že v vsakdanjih ljudskih pravljicah ima število dvanajst pomembno mesto. Res pa je, da ima tudi število 13 močno simboliko, ki sem jo omenjala že v enem od prvih postov . Zakaj torej je lahko samo število 12 število zodiaka?

Kot so pisali na astrology.si, je dvanajst število prostorsko-časovnih razdelitev. Je zmnožek štirih strani neba in treh ravni sveta. Nebo je razdeljeno na dvanajst odsekov, ki so pravzaprav dvanajst znamenj živalskega kroga, omenjenih že v najstarejši antiki. Dvanajst pa simbolizira tudi Univerzum v njegovi notranji kompleksnosti. Število dvanajst dobimo tudi, če zmožimo štiri elemente (zemlja, zrak, voda, ogenj) s tremi alkimističnimi principi (žveplo, sol, živo srebro).

Če upoštevamo vse zgoraj zapisano, bi lahko rekli, da je vsekakor zgodovinsko in elementarno gledano bolj smiselno, da imamo dvanajst zodiakalnih znamenj, kot trinjast.

Ophiuchs ali Kačenosec

Kljub vsemu, kar sem napisala, vseeno menim, da je napredek nujen, in da ima vsak pravico do svojega razmišljanja, zato ne bi bilo lepo od mene, če vam ne bi opisala novo znamenje.

Ophiuchus ali po naše Kačenosec je znamenje postavljeno med škorpijona ter strelca. Kačenosec je upodobljen kot moški, ki nosi ozvezdje Kače.
Pripadniki tega znamenja, rojeni med 29. novembrom in 17. decembrom, naj bi iskali mir in harmonijo. So poetični in inovativni ter imajo ogromno željo po znanju. Morda so nekoliko manj družabni in imajo v svojem ozkem krogu prijateljev pravzaprav tudi skrite sovražnike.

Astrološki pomen Kačenosca je prav v velikem znanju, kot tudi v skrivnostih zdravljenja. V dobrem smislu to ozvezdje opisuje pomoč, ki smo je deležni v povsem izgubljenih položajih, v slabem pa možnost, da se s svojim početjem in vmešavanjem v višje sile lahko sami znajdemo v smrtni nevarnosti in nemilosti bogov.{/shadowboxwtw2}

Novo znamenje pa je podrlo tudi prejšnji zodiakalni sistem, tako naj bi bili po horoskopu nekaj drugega, kot ste mislili vse življenje.
Nov razpored, če upoštevamo Kačenosca, je sledeč:

18.april – 13.maj Oven
13.maj – 22.junij Bik
22.junij – 21.julij Dvojčka
21.julij – 10.avgust Rak
10.avgust – 16.september Lev
16.september – 31.oktober Devica
31.oktober – 23.november Tehtnica
23.november – 29.november Škorpijon (tega pa so skrajšali, kajne?!)
29.november – 18.december Kačenosec
18.december – 21.januar Strelec
21.januar – 16.februar Kozorog
16.februar – 11.marec Vodnar
11.marec – 18.april Ribi

Če želite ugotoviti, kakšne značilnosti naj bi bile značilne za vaše ‘novo’ znamenje, si lahko ogledate eno izmed rubrik na moji spletni strani.

Zaključek

Sama menim, da to, da so našli nov planet, še ne more podreti tisočletij proučevanja astrologije in še vedno prisegam na stari zodiak, seveda pa dopuščam možnost, da so posamezniki, rojeni nekje na mejah svojih znamenj, prevzeli nekaj karakteristik drugih znamenj in celo novega.

Z ljubeznijo… ♥

Destinna

Ljubezen…

balloon-1046658

Ljubezen… kako čudovita beseda, kako čudovito čustvo, kako čudovito darilo… Kdo smo brez ljubezni? Nihče! Izgubljeni v tem svetu, žalostni in osamljeni. Ljudje nismo rojeni zato, da bi bili sami. Pa ne govorim samo o partnerski ljubezni, govorim tudi o ljubezni, ki jo čutimo do in prejemamo od staršev, prijateljev, sorodnikov…

Toda četudi smo obkroženi z ljudmi, ki nas imajo neskončno radi, bomo zagotovo kdaj pomislili, da si želimo najti nekoga, ki bo postal naš sopotnik, naša druga polovica.

Težko je govoriti o tem, kaj je v ljubezni najpomembnejše, morda še težje, kaj je najhujše, saj je vsak od nas individuum, vsak vidi in doživlja svet drugače, s tem pa po svoje doživlja tudi odnos. In noben odnos ni napačen, nobeno razmišljanje ni napačno, pa četudi morda močno odstopa od t.i. družbenih norm, od tega, kar verjamemo mi. In ravno to je tisto, kar moramo razumeti in sprejeti.

V pravi ljubezni je prepovedno…

birch-1593725 Kaj je prepovedano? Nič! Ali pa vse! Edino merilo za to je to, kako se ob tem počutiš ti. Da, prav ste prebrali, TI in NE ti IN tvoj partner. Kajti to, kar je prav ali narobe zate, ni nujno prav ali narobe za partnerja.
Kljub temu, da postaneta moški in ženska, ženska in ženska, moški in moški… v partnerstvu eno, ne smeta izgubiti vsak sebe, kajti to je prvi korak na poti k propadu. Lepo je biti ljubljen, a to ne smemo enačiti s tem, da postanemo povsem odvisni. Zveza lahko namreč uspe samo, če kljub temu, da partnerja rasteta in se razvijata skupaj, to isto počneta tudi vsak zase. Kajti na koncu moraš biti zadosten sam sebi, da lahko daješ dovolj ljubezni drugemu in ob enem sprejemaš to ljubezen od tega drugega.

Sama menim, da sta najpomembnejša v zvezi spoštovanje in ljubezen. To, da imaš nekoga rad, da ga ljubiš, pa še ne pomeni, da ne delaš napak… če so to sploh napake… kajti pogosto to niso napake, ampak samo sledenje samemu sebi.
In kaj je še pomembno za trdno zvezo? Podpora, sodelovanje, kompromisi, skupni cilji… V ljubezni je po moje ‘prepovedano’ samo to, da nekoga ne spoštuješ in ga namerno raniš. Prepovedano je, da osebo fizično ali psihično zlorabljaš. ‘Prepovedano’ je, da se nehaš pogovarjati. ‘Prepovedano’ je, da nehaš, povsem nehaš čutiti ljubezen, pa vseeno vztrajaš.

Morda ste opazili, da je besedica ‘prepovedano’ skoraj vedno v navednicah. Zakaj? Ker je težko govoriti o prepovedanem, ko pa vsak ‘prepovedano’ doživlja drugače. Ni pa besedica prepovedano v navednicah pri zlorabljanju, saj to JE, po mojem mnenju, resnično in vedno PREPOVEDANO.

Ne, nisem pozabila na zvestobo. Namerno je nisem napisala. Morda bi lahko napisala lojalnost… da, to bi morda morala napisati… toda zvestoba (ne lojalnost, to ni isto!) se meni ne zdi tako nujna.
Prosim, preberite do konca, preden me sežgete na grmadi. 🙂 O zvestobi bi vam namreč rada napisala nekaj drugega, rada bi vam jo predstavila z drugačne perspektive.

Kaj pa, če zvestoba ni…

…najpomembnejša?

Vem, verjamem, poznam… zgodbe, ko ste ljudje izgubili zaupanje v ljubezen ravno zaradi nezvestobe. Tudi vi ste jih delili z mano. In spoštujem vas zaradi tega, rada vas imam zaradi tega. Verjamem, da je nezvestoba za nekatere največje izdajstvo in nekaj, kar nikoli ne bi mogli preživeti, kaj šele oprostiti. Razumem vas! Čutim z vami! Spodbujam vas, da kljub temu verjamete v ljubezen!

Če je za vas pretežko, prenehajte brati – takoj zdaj. Tudi to je v redu. Saj vam ne bi rada odpirala krvavečih ran. Ne bi vas rada pretresala in jezila. Toda verjamem, da bo tudi vam koristilo, če boste na nezvestobo pogledali z malce drugačne perspektive.

Kaj je nezvestoba je nekaj, kar mora opredeliti vsak sam, še bolje pa, da to opredelita s partnerjem skupaj. Toda veste, čeprav je nezvestoba za marsikoga tako boleča, bi vsak moral pogledati vase in ugotoviti zakaj. Morda zato, ker smo sebični?
Če boste pogledali objektivno, boste namreč ugotovili ravno to, da je zahtevanje in pričakovanje zvestobe sebično. Želimo biti edini, ki jih partner ljubi, edini s katerimi se ljubi in edini, ki smo v njegovih mislih. Toda zakaj?

V starih časih, tistih res starih, mnogo pred srednjim vekom in tistimi obdobji, ko se je od ženske in samo od ženske pričakovala popolna zvestoba, nezvestoba ni bila nič takega. In za nekatere posameznike tudi danes ni nič posebnega. Konec koncev, koliko ljudi pa je resnično vedno bilo in bo zvestih?

In zares… je nezvestoba res tako grozna? Mnogi boste v trenutku odgovorili DA. Toda, če pogledate z malce drugačne perspektive… Če vam partner/ka kaže ljubezen, če se ob njem/njej počutite ljubljene, če vam daje tisto, kar potrebujete… kaj pa vam potem sploh naredi z nezvestobo? Rani vaš ponos, vaš ego, to je dejstvo. Toda kaj imata ponos in ego sploh iskati v resnični ljubezni? Partner/ka vas z nezvestobo ni fizično prizadel/a, ni vas psihično zlorabljal/a, ampak je v resnici prizadel/a samo vaš ego.

Predstavljajte si, da tega ne bi nikoli izvedeli. Bi bili potem v resnici prizadeti?
S partnerjem/ko se imata rada, srečna sta, seveda imata padce in vzpone, tako kot vsi, toda v resnici, generalno gledano, je vajina zveza lepa. Potem pa kar na enkrat izveste, da vas je partner/ka varal/a že nekaj let. Ali potem v resnici izgine vse lepo, kar sta doživela skupaj v tem času, celo pred tem časom? Ne, ne izgine! Ljubezen je bila prisotna tudi med nezvestobo, srečni ste bili. Samo spomnite se! Zakaj bi vas potem to sploh moralo tako potreti? Samo zaradi vašega ega!

Dejstvo je, da nezvestoba ni nekaj lepega, prav nasprotno. Toda morda sta s partnerjem prav zaradi nezvestobe lahko ostala tako dolgo skupaj in srečna.
Se vam zdi, da govorim neumnosti? Pa jih ne! Dejstvo je, da se včasih – v resnici zelo pogosto – zgodi, da od osebe s katero smo v zvezi pač ne moremo dobiti vsega. Potem to poiščemo drugje. Pri prijateljih, družini, da, včasih tudi pri ljubimcih/ljubimkah. In ravno zato, ker tako dobimo vse, kar potrebujemo, lahko ostanemo srečni in veseli v zvezi, ki nam je dala mnogo, ogromno, nepredstavljivo veliko… toda vsega kljub temu ne.

Lahko preslišite vse, kar sem vam napisala. Lahko gledate na nezvestobo povsem enako kot ste prej. Lahko jo prezirate in sovražite, nikoli ne oprostite… Do tega imate vso pravico! Rada bi le, da iz vsega tega potegnete vsaj nekaj…
Nezvestoba še ne pomeni, da vas partner/ka ni nikoli ljubil/a, da vas ne ljubi še vedno! In verjemite, če se boste zavedali tega, samo tega, boste nezvestobo lažje preboleli in tudi, če boste partnerja/ko zaradi tega pustili, lažje verjeli, da ljubezen še obstaja.

sunset-1592098

Z ljubeznijo… ♥

Destinna