Ljubezen… kako čudovita beseda, kako čudovito čustvo, kako čudovito darilo… Kdo smo brez ljubezni? Nihče! Izgubljeni v tem svetu, žalostni in osamljeni. Ljudje nismo rojeni zato, da bi bili sami. Pa ne govorim samo o partnerski ljubezni, govorim tudi o ljubezni, ki jo čutimo do in prejemamo od staršev, prijateljev, sorodnikov…
Toda četudi smo obkroženi z ljudmi, ki nas imajo neskončno radi, bomo zagotovo kdaj pomislili, da si želimo najti nekoga, ki bo postal naš sopotnik, naša druga polovica.
Težko je govoriti o tem, kaj je v ljubezni najpomembnejše, morda še težje, kaj je najhujše, saj je vsak od nas individuum, vsak vidi in doživlja svet drugače, s tem pa po svoje doživlja tudi odnos. In noben odnos ni napačen, nobeno razmišljanje ni napačno, pa četudi morda močno odstopa od t.i. družbenih norm, od tega, kar verjamemo mi. In ravno to je tisto, kar moramo razumeti in sprejeti.
V pravi ljubezni je prepovedno…
Kaj je prepovedano? Nič! Ali pa vse! Edino merilo za to je to, kako se ob tem počutiš ti. Da, prav ste prebrali, TI in NE ti IN tvoj partner. Kajti to, kar je prav ali narobe zate, ni nujno prav ali narobe za partnerja.
Kljub temu, da postaneta moški in ženska, ženska in ženska, moški in moški… v partnerstvu eno, ne smeta izgubiti vsak sebe, kajti to je prvi korak na poti k propadu. Lepo je biti ljubljen, a to ne smemo enačiti s tem, da postanemo povsem odvisni. Zveza lahko namreč uspe samo, če kljub temu, da partnerja rasteta in se razvijata skupaj, to isto počneta tudi vsak zase. Kajti na koncu moraš biti zadosten sam sebi, da lahko daješ dovolj ljubezni drugemu in ob enem sprejemaš to ljubezen od tega drugega.
Sama menim, da sta najpomembnejša v zvezi spoštovanje in ljubezen. To, da imaš nekoga rad, da ga ljubiš, pa še ne pomeni, da ne delaš napak… če so to sploh napake… kajti pogosto to niso napake, ampak samo sledenje samemu sebi.
In kaj je še pomembno za trdno zvezo? Podpora, sodelovanje, kompromisi, skupni cilji… V ljubezni je po moje ‘prepovedano’ samo to, da nekoga ne spoštuješ in ga namerno raniš. Prepovedano je, da osebo fizično ali psihično zlorabljaš. ‘Prepovedano’ je, da se nehaš pogovarjati. ‘Prepovedano’ je, da nehaš, povsem nehaš čutiti ljubezen, pa vseeno vztrajaš.
Morda ste opazili, da je besedica ‘prepovedano’ skoraj vedno v navednicah. Zakaj? Ker je težko govoriti o prepovedanem, ko pa vsak ‘prepovedano’ doživlja drugače. Ni pa besedica prepovedano v navednicah pri zlorabljanju, saj to JE, po mojem mnenju, resnično in vedno PREPOVEDANO.
Ne, nisem pozabila na zvestobo. Namerno je nisem napisala. Morda bi lahko napisala lojalnost… da, to bi morda morala napisati… toda zvestoba (ne lojalnost, to ni isto!) se meni ne zdi tako nujna.
Prosim, preberite do konca, preden me sežgete na grmadi. 🙂 O zvestobi bi vam namreč rada napisala nekaj drugega, rada bi vam jo predstavila z drugačne perspektive.
Kaj pa, če zvestoba ni…
…najpomembnejša?
Vem, verjamem, poznam… zgodbe, ko ste ljudje izgubili zaupanje v ljubezen ravno zaradi nezvestobe. Tudi vi ste jih delili z mano. In spoštujem vas zaradi tega, rada vas imam zaradi tega. Verjamem, da je nezvestoba za nekatere največje izdajstvo in nekaj, kar nikoli ne bi mogli preživeti, kaj šele oprostiti. Razumem vas! Čutim z vami! Spodbujam vas, da kljub temu verjamete v ljubezen!
Če je za vas pretežko, prenehajte brati – takoj zdaj. Tudi to je v redu. Saj vam ne bi rada odpirala krvavečih ran. Ne bi vas rada pretresala in jezila. Toda verjamem, da bo tudi vam koristilo, če boste na nezvestobo pogledali z malce drugačne perspektive.
Kaj je nezvestoba je nekaj, kar mora opredeliti vsak sam, še bolje pa, da to opredelita s partnerjem skupaj. Toda veste, čeprav je nezvestoba za marsikoga tako boleča, bi vsak moral pogledati vase in ugotoviti zakaj. Morda zato, ker smo sebični?
Če boste pogledali objektivno, boste namreč ugotovili ravno to, da je zahtevanje in pričakovanje zvestobe sebično. Želimo biti edini, ki jih partner ljubi, edini s katerimi se ljubi in edini, ki smo v njegovih mislih. Toda zakaj?
V starih časih, tistih res starih, mnogo pred srednjim vekom in tistimi obdobji, ko se je od ženske in samo od ženske pričakovala popolna zvestoba, nezvestoba ni bila nič takega. In za nekatere posameznike tudi danes ni nič posebnega. Konec koncev, koliko ljudi pa je resnično vedno bilo in bo zvestih?
In zares… je nezvestoba res tako grozna? Mnogi boste v trenutku odgovorili DA. Toda, če pogledate z malce drugačne perspektive… Če vam partner/ka kaže ljubezen, če se ob njem/njej počutite ljubljene, če vam daje tisto, kar potrebujete… kaj pa vam potem sploh naredi z nezvestobo? Rani vaš ponos, vaš ego, to je dejstvo. Toda kaj imata ponos in ego sploh iskati v resnični ljubezni? Partner/ka vas z nezvestobo ni fizično prizadel/a, ni vas psihično zlorabljal/a, ampak je v resnici prizadel/a samo vaš ego.
Predstavljajte si, da tega ne bi nikoli izvedeli. Bi bili potem v resnici prizadeti?
S partnerjem/ko se imata rada, srečna sta, seveda imata padce in vzpone, tako kot vsi, toda v resnici, generalno gledano, je vajina zveza lepa. Potem pa kar na enkrat izveste, da vas je partner/ka varal/a že nekaj let. Ali potem v resnici izgine vse lepo, kar sta doživela skupaj v tem času, celo pred tem časom? Ne, ne izgine! Ljubezen je bila prisotna tudi med nezvestobo, srečni ste bili. Samo spomnite se! Zakaj bi vas potem to sploh moralo tako potreti? Samo zaradi vašega ega!
Dejstvo je, da nezvestoba ni nekaj lepega, prav nasprotno. Toda morda sta s partnerjem prav zaradi nezvestobe lahko ostala tako dolgo skupaj in srečna.
Se vam zdi, da govorim neumnosti? Pa jih ne! Dejstvo je, da se včasih – v resnici zelo pogosto – zgodi, da od osebe s katero smo v zvezi pač ne moremo dobiti vsega. Potem to poiščemo drugje. Pri prijateljih, družini, da, včasih tudi pri ljubimcih/ljubimkah. In ravno zato, ker tako dobimo vse, kar potrebujemo, lahko ostanemo srečni in veseli v zvezi, ki nam je dala mnogo, ogromno, nepredstavljivo veliko… toda vsega kljub temu ne.
Lahko preslišite vse, kar sem vam napisala. Lahko gledate na nezvestobo povsem enako kot ste prej. Lahko jo prezirate in sovražite, nikoli ne oprostite… Do tega imate vso pravico! Rada bi le, da iz vsega tega potegnete vsaj nekaj…
Nezvestoba še ne pomeni, da vas partner/ka ni nikoli ljubil/a, da vas ne ljubi še vedno! In verjemite, če se boste zavedali tega, samo tega, boste nezvestobo lažje preboleli in tudi, če boste partnerja/ko zaradi tega pustili, lažje verjeli, da ljubezen še obstaja.
Z ljubeznijo… ♥
Destinna