Splošno – Stran 2 – Destinna Blog

Zmaji – veličastna bitja, ki burijo domišljijo

Zmaji so bitja številnih zgodb in legend. Nekateri jih povezujejo z močjo in magijo, drugi z zlom in hudičem. Ne glede na to, v katero skupino spadate, sem prepričana, da ste zanje že slišali.

Zmaji, tako različni, pa vendar podobni

V različnih mitologijah so zmaji predstavljeni različno, pa vendar so si v prav vseh do neke mere podobni. V večini so najbolj podobni plazilcem, z luskasto in hladno kožo, bruhajo ogenj ali špricajo strup in valijo jajca. »Evropski« zmaji imajo večinoma krila, v kitajski folklori pa so zmaji bolj podobni kačam in so brez kril.

Zmaji so se pojavljali praktično v vseh mitologijah. Prvi so jih »risali« že prebivalci Mezopotamije, kasneje tudi Egipta in antične Grčije ter Rima. Kaj jih je navdihnilo za to, ne vemo, saj zgodovina govori, da se niso zavedali obstoja dinozavrov, ki so v resnici precej podobni zmajem. Romantična, moderna različica zmajev pa se je pojavila v srednjeveški literaturi v zahodni Evropi, prav takrat pa so zmaji dobili tudi magične moči.

Mitološko znani zmaji

V mitih in legendah se pojavljajo mnogi zmaji. Tudi denimo v legendi o nastanku Ljubljane, ki si jo, v malce dodelani in spremenjeni, a zelo všečni obliki lahko preberete tudi na nekem drugem blogu. Sicer pa poznamo še številne druge legendarne zmaje.

Piton je zmaj, o katerem piše grška mitologija. Ta je po legendi neusmiljeno zasledoval in preganjal nosečo Leto, saj je prerokba trdila, da ga bo nekoč ubil njen sin Apolon.
Leto je Apolona kljub vsemu rodila na otoku Delosu in ta ga je, medtem ko je stražil preročišče svoje matere Gaje v Delfih, resnično ubil, nato pa prevzel preročišče in v spomin na zmago nad Pitonom ustanovil pitijske igre.

Tudi v babilonski mitologiji najdemo njihovega zmaja. To je pravzaprav Tiamat, boginja slanega oceana in pošast kaosa. Tiamat je ogromna in naduta ter pooseblja ocean. Je pramati vsega, kar obstaja.

Tudi nekatera literatura je tako odmevna in pomembna, da pravzaprav govorimo že o njeni mitologiji. Ena takih je denimo Tolkienova mitologija. Tudi pomemben del le-te je zmaj, ki se imenuje Smaug. Smaug je zmaj iz romana Hobit, ki varuje svoj zaklad v Gori, od koder je poprej pregnal škrate. Poznamo pa tudi številne druge zmaje iz literature in filmov (iz filma Nedokončana zgodba, Eragon, Zmajevo srce…).

Zmaj v svetopisemskih zgodbah

V svetopisemskih zgodbah zmaj predstavlja zlo, pogosto tudi samega hudiča oz. Satana. Najbolj znana svetopisemska zgodba je tista o Sv. Juriju in temu, kako je ubil zmaja.

Sveti Jurij je bil rimski vojak, mučenec in svetnik. Po navadi ga upodabljajo kot mladeniča, ki prebada zmaja. Zmaj v legendi predstavlja staroversko, predkrščansko verovanje, ki ga nova vera – krščanstvo – premaga.

Najbrž nekoliko manj znana svetopisemska legenda o zmaju, pa je tista o sveti Margareti. Sveta Margareta je sprejela krščanstvo in prisegla Bogu ter se zaobljubila, da ne bo nikoli izgubila nedolžnosti. Zaradi tega se je je njena družina odpovedala in tako je odrasla pri svoji mačehi čuvajoč ovce na območju današnje Turčije.
Rimski guverner jo je prosil za roko, vendar ga je zavrnila. Zaradi tega so jo kruto mučili. Tekom mučenja so se zgodili številni čudeži, med drugim tudi ta, da jo je pogoltnil Satan v obliki zmaja, ona pa mu je ušla živa zato, ker je križ, ki ga je nosila, dražil njegovo notranjost in jo je zaradi tega izpljunil oz. iz kihal.

Zmaji kot elementarna bitja

Zmaji so pomembna elementarna bitja. Lahko rečemo, da poosebljajo starodavno modrost, moč, pogum, močno pa so povezani tudi z naravo. Težko bi rekli ali so dobri ali zli, enostavno so – obstajajo – in med njimi so tako tisti, ki so v sebi poudarili temo in zlo kot tisti, ki predstavljajo svetlobo in dobroto.

Lahko nas vodijo kot duhovni vodniki ali nam pomagajo pri napovedovanju prihodnosti. Prav zaradi tega so pogosto upodobljeni tudi na orakeljskih kartah. Orakelj Dragonfae, ki ga zelo rada uporabljam, je močno povezan z zmaji, zato vas vabim, da se, če se čutite povezani z zmaji (in drugimi bitji narave) in želite izvedeti več o sebi skozi njihov pogled ali pač dobiti kakšen odgovor na svoja vprašanja, odločite za katerega izmed vedeževanj, ki so mogoča tudi s kartami Dragonfae: Kombinirano vedeževanje, Vedeževanje s postavitvijo 3 kart, Osebno analizo ali Osebno analizo vezano na posamezno področje ter kratek nasvet.

Zmaji so torej veličastna bitja, na katera je najprej potrebno pogledati neobremenjeno, da jih lahko začnemo razumeti in jih končno sprejeti. Jaz pa vam želim, da v tem prazničnem času prebudite »zmaja v sebi«, ostanete močni, hrabri in povezani z naravo.

Z ljubeznijo…

Destinna ♥

Srečno, Nessi!

Kdo še ni slišal za Nessi, znamenito pošast iz Loch Nessa? Sama sem si minuli mesec imela možnost ogledati čudovito jezero Ness na lastne oči. Sicer sem Nessi iskala, vendar je žal nisem našla. A nič zato, začutila sem tamkajšnjo energijo, ki me je resnično prevzela, in to mi je bilo dovolj.

Ko smo obiskali Razstavni center o Loch Nessu smo izvedeli ogromno. Tisti, ki so stoletja nazaj prvi govorili o pošasti iz Loch Nessa, so govorili o veliki ribi, kasneje se je Nessi spremenila v pošast, ki še najbolj spominja na dinozavra in še marsikaj. Danes pa so bolj ali manj prepričani, da je ni (več).

Jezero Ness preseneti s svojo globino

Loch Ness so v preteklosti temeljito raziskovali in ugotovitve znanstvenikov so potrdile, da v njem ni toliko življenja, da bi »pošast« podobna dinozavru lahko preživela – torej ni dovolj hrane zanjo. Mnogi znanstveniki so tudi popolnoma ovrgli mnenje, da naj bi kakršnakoli pošast sploh bila v jezeru Ness.

Kaj je resnica? Najbrž za vsakega tisto, kar je videl in začutil sam. Neizpodbitno dejstvo je zgolj to, da je jezero Ness največje jezero na Škotskem. V njem je toliko vode, kot v vseh rekah, jezerih in potokih na Škotskem skupaj. Toliko, da bi lahko popolnoma pokrila celotno obstoječe človeštvo. Fascinantno, kajne?

Kaj menim jaz? Jaz menim, da Nessi v neki obliki najbrž obstaja. V kakšni, ne vem, niti me to ne moti. Jezero Ness je tako globoko, da je težko ugotoviti kaj je in kaj ni spodaj. Pa mnenje, da Nessi ne obstaja, ker ne bi imela dovolj hrane za preživetje? Ni nujno! Če sta nas narava in evolucija česa naučili, sta nas naučili, da so vsa bitja na planetu prilagodljiva. In, če Nessi ne bi imela dovolj hrane, bi se temu pač prilagodila. Je torej to dokaz, da ne obstaja? Zame ne.

Kaj meniš ti? Povej mi, z veseljem bi izvedela. 😊 Vsak posameznik ima namreč pravico in dolžnost razmišljati s svojo glavo.

Spokojnost jezera očara

Toda ni pošast Nessi tista, ki me je najbolj navdušila tam, v okolici jezera. Konec koncev je nisem uspela niti videti…razen v obliki spominkov. 😉 Jezero je tisto, ki me je prevzelo.

Z družbo smo se skupaj povzpeli na ruševine nekoč veličastnega gradu Urquhart, kjer so bojda prvič opazili Nessi. Zgodovina gradu je fascinantna in zelo žalostna. Če vas bo zanimala, si jo le preberite na spletni strani. Za »obzidjem« gradu, pa smo se lahko spustili tudi k jezeru Ness.

Kako sem se počutila tam? Čudovito! Energija, ki je jezero obdajala, je bila spokojna in nežna, tako prijetna, kot nikakor nisem pričakovala. Če ne bi bilo skupine turistov, ki so postopali tam okrog, bi ob jezeru lahko sedela še ure in ure in se polnila s to energijo. Tudi sama sem se počutila bolj mirno tam. Čutila sem harmonijo, nekakšno jasnost. Kasneje sem poskusila še nekaj 100 metrov v drugo stran, k pomolu, kjer ladjice, ki pobirajo turiste, ki želijo zapluti po jezeru, pristajajo. Tam je postala energija nekoliko bolj nemirna, a še vedno pozitivna.

Zakaj me je jezero torej na tistem kotičku ob gradu navdalo s temi občutki? Težko pojasnim. Začutila sem, da morda zaradi tega, ker veličastni grad že dolgo sam samcat in končno v miru stoji ob njegovi strugi. Prepričana pa sem v nekaj… Če Nessi res obstaja, ne more biti grozna in zlobna, saj sicer jezero ne bi moglo sijati s takšno spokojnostjo.

Srečno torej, »naša velika prijazna pošast« in ostani še vedno »nevidna«, da ne bi postala na koncu narobe razumljena in odstranjena.

Z ljubeznijo… ♥

Destinna

100 zelenih mož v Rosslyn chapel

Rosslyn chapel… cerkev, ki se nahaja v bližini Eindburgha. Nič posebnega, boste rekli. Cerkve se pojavljajo povsod po svetu. Zakaj bi bila prav ta nekaj posebnega?

Zaradi stotine in tisoče izrezljanih podob, ki predstavljajo živalstvo in rastlinstvo vsega sveta, angele, svetopisemske podobe… in tudi velike skrivnosti. Pa zaradi zgodbe, ki jo obkroža. Pa zaradi energije, ki jo je tam čutiti… V glavnem, Rosslyn chapel je ena bolj zanimivih cerkva, ki sem jih srečala.

Zeleni mož

Če vas zanima magija, okultno, stara božanstva… potem ste najbrž že slišali za zelenega moža. Gre za obraz, ki je obdan z listjem in drugo vegetacijo, včasih pa mu veje, stebla in listi rastejo tudi iz ust in drugih odprtin.

Po wiccanskih prepričanjih je zeleni mož zeleni bog narave, ki tava po gozdovih. Povezan je s ponovnim rojstvom, plodnostjo, naravo samo in je protiutež Boginji. Pogosto ga povezujemo tudi z vilami. Kot takšen, je zagotovo tesno povezan s poganskimi verovanji. Kaj torej njegova podoba počne v Rosslyn chapel in to ne samo ena? Pravijo namreč, da se po vsej cerkvi nahaja kar sto zelenih mož. Jaz sem jih našla kar nekaj.

Pojasnil je mnogo. Goreči kristjani bi zagovarjali, da zeleni mož v cerkvi predstavlja Adama. Obstaja namreč zgodba…

Adam in Eva sta bila v raju, pojedla sta prepovedani sadež in bila izgnana. Ta zgodba je znana, zato je ne bom ponovno pisala. Je pa z njenim nadaljevanjem povezan zeleni mož, zato sem jo morala na kratko povzeti. 😊
No, Adam in Eva sta imela sina Setha in Adam si ni mogel oprostiti dejanja, ki sta ga storila z Evo. Dejanja, ki je morda uničilo rajski vrt. Tako je poslal svojega sina, da ga ponovno obišče in vidi, če tam sploh še kaj stoji. Seth je opazil, da je rajski vrt še vedno tam, in da je še vedno čudovit, kot nekoč. Opazil pa je tudi semena, ki so ostala od prepovedanega sadeža, ki sta ga Adam in Eva pustila za seboj. Vzel ju je in ju odnesel očetu skupaj z novico, da je z rajskim vrtom vse v redu. Adam je pomirjen umrl, Seth pa mu je po smrti pod jezik položil ti dve semeni. Tako so mu iz ust pognali sveži poganjki in zraslo je čudovito novo drevo.
Zeleni mož naj bi bil tako Adam, vse skupaj pa naj bi govorilo o tem, da so v človeku dobre in slabe strani, in da je od njega odvisno, kakšen bo postal. Pa tudi o tem, kako usmiljen je Bog.

Toda to je le eno od pojasnil. Sama sem na primer pomislila, da so mogoče tisti, ki so postavljali cerkev oz. jo »opremljali« kasneje, verjeli v druge stvari in ne v krščanska prepričanja. Ker pa je bilo drugačno verovanje v preteklosti nevarno, so ga skrili v cerkev. Kaj pa vi verjamete?

Seveda je v sami cerkvi še na stotine zanimivih in skrivnostnih podob, ki jih lahko razumemo na različne načine, a če bi se hotela ustaviti pri vsaki… recimo samo, da bi bil post veliko predolg. 😉

Magdalenina linija

Rosslyn chapel pa je zanimiva tudi zato, ker je pomembna za zgodbo Magdalenina linija, omenjali so jo tudi v znamenitima knjigi in filmu DaVincijeva šifra. Prav tam naj bi se namreč skrivali ključni dokumenti, ki dokazujejo, da je zgodba o Jezusu precej drugačna, kot je prepričanje večine.

Skupina ljudi po vsem svetu namreč verjame, da je Jezus bil poročen z Marijo Magdaleno. Marija Magdalena naj bi bila tudi najbližji apostol Jezusu, pravzaprav tisti, ki je nanj naslonjen na znameniti sliki Zadnja večerja. Jezus in Marija Magdalena pa naj bi imela tudi otroka in potomci njune linije naj bi bili tako zelo iskani sveti gral. In prav Rosslyn chapel in vas Rosllyn sta tisti, ki sta središče te zgodbe.

Karkoli je že res in karkoli že verjamete, dejstvo je, da je Rossly chapel res nekaj posebnega. Njene izrezljane podobe skrivajo zgodbe in tudi sama je središče ene od zgodb. Vse to jo dela še bolj lepo, drugačno in skrivnostno. Ko jo obiščeš, pa si enostavno moraš vzeti čas, da si jo ogledaš in da se prepustiš svoji interpretaciji vsega tistega, kar vidiš.

Z ljubeznijo… ♥

Destinna

Lepi pozdravi s Škotske

Prinašam vam lepe pozdrave s Škotske. Čudovita dežela! Prelepa narava, prijazni ljudje in tooooliko tega za videti. Toda kljub temu, da me je prepričala, o tem ni dvoma, se tam nisem počutila, kot da sem se vrnila domov, kot sem se denimo v Angliji.

In kaj mi je prinesla Škotska? Poleg lepih spominov kljub vsemu nekaj pomislekov in razmislekov.

Iskala sem Nessi, ki je žal nisem našla, pa vendar je bil Loch Ness res nekaj posebnega. Več o tem vam bom napisala v enem od naslednjih postov. Obiskala sem skrivnostno Rosslyn chapel, ki me je pravzaprav prevzela s svojimi zgodbami. Tudi o tem vam bom pisala. In nenazadnje, kljub temu, da nisem srečala nobenih elementarnih bitij v nobeni obliki, če ne štejemo vilinske zastave v gradu Dunvegan, pa sem začutila prisotnost duhov. Najbrž vam napišem tudi kaj o tem.

Za začetek pa zgolj nekaj fantastičnih fotografij pravljične škotske pokrajine in znamenitosti.

Z ljubeznijo… ♥

Destinna

Neist point – naravni rezervat na otoku Skye.

St. Abb’s naravni rezervat na jugu Škotske.

Popotovanje po prejšnjih življenjih

Morda verjamete v reinkarnacijo in prejšnja življenja, morda ne. O tem sem vam že pisala in, kot rečeno, vsak ima pravico, da verjame tako kot čuti in misli. Toda za mano je ravno intenzivna in edinstvena izkušnja skupinske regresije, ki mi je še približala verovanje v reinkarnacijo.

Če verjamemo v karmo in v reinkarnacijo, se zavedamo, da imajo naše današnje življenje, odločitve in to, kar se dogaja, zelo veliko opraviti s preteklimi življenji in vsem tem, kar bi se skoznje morali že naučiti, pa se še nismo. Regresija odkriva prav te vzorce in nam skuša prikazati razloge, zakaj je tako, kot je. Ob enem pa nam želi odpreti tudi pot, kaj spremeniti, da bo bolje.

Kaj je regresija?

Regresija je tehnika, kjer se s pomočjo hipnoze (ali meditacije) vrnemo v prejšnja življenja. Pravijo, da je regresija lahko zelo učinkovito terapevtsko orodje pri reševanju težav. Lahko je zelo živahna in realistična izkušnja, ki vključuje naše različne čute, lahko pa je tudi bolj subtilna, sestavljena iz razmeroma nejasnih slik in občutkov.

Skozi regresijo naj bi se vrnili v tista življenja in tiste izkušnje, ki imajo vpliv na naše današnje življenje, njegov tok, naša čustva in naše odločitve.

Moja izkušnja

Pretekla življenja so me vedno zanimala, a nikoli prej nisem imela priložnosti, da bi preizkusila pravo regresijo. Svoja pretekla življenja sem sicer raziskovala drugače, o čemer sem vam že pisala, a tokrat sem šla na popotovanje po sebi, po svoji večživljenjski preteklosti, na prav poseben način.

Regresijo je vodila Andreja Shrestha in šlo je za nehipnotično, skupinsko regresijo. A zato moja doživetja in občutki niso bili nič manj intenzivni.

Če na kratko povzamem, nas je terapevtka vodila v različne slike – otroštvo, obed, delovni dan, interakcija z osebo, ki je bila z nami že v prejšnjih življenjih in je tudi danes, interakcija z osebo nasprotnega spola, intenzivno čustvo, smrt in rojstvo v današnje življenje. Že na začetku pa smo od vodnika ali vodnice izvedeli, koliko življenj smo živeli in kdaj smo se prvič rodili. To vam lahko izdam. 😉 Sama naj bi živela že točno 200 življenj, prvič pa sem bila rojena 1.230 pr.n.št..

Na popotovanje so nas popeljali že omenjeni vodniki. Sama sem imela čudovito vodnico. Žensko svetlih dolgih las, ki so ji po hrbtu padali v valovih, oblečeno čisto v belo, z lepim in nežnim obrazom ter prijetnim glasom. Najina interakcija je bila zelo fizična. Ves čas popotovanja me je držala za roko, me tolažila, objemala in pripravljala na to, kar me čaka. Tudi, da me ima rada, mi je povedala. V odgovor na vprašanje »ali je bitje svetlobe«, saj sem na začetku čutila neko napetost, pa čeprav se mi je zdelo, da ne zaradi nje, pa me je objela in napolnila z ljubeznijo. Brez obotavljanja mi je podajala odgovore in mi razjasnila marsikaj.

Mimogrede, terapevtka nas je opomnila, da morajo biti naši vodniki venomer dobri, pa naj gre za meditacijo, regresijo ali kaj drugega. Če čutimo tesnobo in slabe občutke, ko se srečamo z vodnikom, ga moramo trikrat vprašati »si bitje luči, ljubezni…«. Če ni, bo kar izginilo, saj ti trikrat ne more in ne sme lagati. In, če izgine, potem pač poiščemo drugega vodnika, če ne izgine, pa je resnično »bitje luči«.

Kaj vse sem doživela in začutila, vam ne bom pisala. Če želite vedeti več, mi pošljite mail na destinna@destinna.si in se lahko pogovorimo. Vam bom pa zaupala, da je bila izkušnja edinstvena, intenzivna in čudovita. Dobila sem mnoge odgovore in začela bolje razumeti nekatere stvari, ki so se mi in se mi še naprej dogajajo. Najbolj pa me je pobožalo po duši to, da sem začutila, kako zelo me imajo radi tisti ljudje, ki so ob meni. Njihova ljubezen je neskončna in neverjetna.

Polagam vam na srce… Če boste kdaj imeli možnost sami preizkusiti regresijo, se ne obotavljajte. Vendar se izkustvu predajte brez pričakovanj in razumnih razlag. Tako bodo vaša prejšnja življenja lažje prišla do vas in vam podala odgovore, ki jih potrebujete. Sama verjamem, da se bom še kdaj prepustila tej izkušnji.

Z ljubeznijo…♥

Destinna