Oznaka: božič

Trije dobri možje in njihove legende

 

Že krepko smo zakorakali v veseli december. Z mestnih trgov se sliši glasba, mesta se svetlikajo odeta v tisoče pisanih lučk, iz stojnic diši po kuhanem vinu in punču, trgovine pa so polne nakupovalcev. Miklavž je že razdelil darila, Božiček in dedek Mraz pa se pripravljata, da bosta še opravila svoje veliko delo. Ob vsem tem vrvežu včasih pozabimo na izvor praznikov in s tem izvor treh dobrih mož. 

   Miklavž ali Sveti Nikolaj

Najbrž že mnogi veste, da je Miklavž pravzaprav svetnik, ki ga poznata tako katoliška kot pravoslavna cerkev, Sveti Nikolaj, ki v resnici prihaja s Turčije. Ta svetnik je veljal za izredno radodarnega, saj naj bi prihajal iz premožne družine, vendar je večino svojega bogastva razdal pomoči potrebnim.

Nekatere legende pravijo o tem, da je še posebej rad podarjal darila otrokom, ker pa ni hotel, da bi vsi vedeli, da je ravno on tak dobrotnik, je pogosto revnejšim zlatnike podstavljal v njihove čevlje, ki so jih imeli pred pragom, ko so šli spat. Od tod tudi navada, ki se je prijela po nekod, da Miklavž darila ponoči podstavi otrokom v čevlje.

Božiček

Nekateri zagovarjajo trditev, da je Božiček pravzaprav nastal iz Miklavža. Kakorkoli že, ljudje so ga začeli jemati za svojega, ko se je začel pojavljati v literaturi. Mit o Božičku je bil verjetno prvič objavljen leta 1823, v besedilu z naslovom The Night before Christmas (Noč pred božičem). Avtor pesmi ni točno znan, najpogosteje pa v zvezi s tem omenjajo Clementa Clarka Moora in Henryja Livingstona Jr., kot pišejo na portalu Ringaraja. V pesmi se Božiček prevaža na sankah, ki jih po zraku vlečejo severni jeleni.

Božička v podobi, v kakršni je danes, pa so v bistvu ustvarili promocijski guruji Coca-cole, ki so tega prijaznega možaka dvignili v zvezde. Prej je bil Božiček namreč oblečen v modra oblačila.

Dedek Mraz

Za razliko od Božička, ki obdaruje samo pridne otroke, dedek Mraz obdaruje vse otroke. Nastal je kot protiutež Božičku, ki je imel krščanski, predvsem pa ameriški priokus, v Rusiji. Dedek Mraz pa je postal priljubljen tudi v Sloveniji, kjer naj bi prebival pod Triglavom.

V Rusiji je bil dedek Mraz poročen s starko Zimo. Spremljajo pa ga predvsem živali in druga pravljična bitja, ne pa škratje, kot Božička.

Manj znan izvor Božička in dedka Mraza

Čeprav danes na Božička in dedka Mraza gledamo kot na dobra moža, ki obdarujeta otroke, pa je manj znani izvor teh dveh likov pravzaprav skandinavski (če se ne motim). Predhodnik teh dveh dobrih mož naj bi namreč prav v času decembra kaznoval poredne otroke oz. jih, po nekaterih verovanjih, celo kradel. Morda je bil še najbolj podoben današnjemu parklju.

Toda sama raje na te tri može gledam kot na izvor dobrega, lepega, prijetnega, toplega… in verjamem, da tudi vi. Naj vam torej prinesejo obilo vsega dobrega, pa ne govorim toliko o materialnih stvareh, kot o ljubezni, toplini, dobri volji, smehu, zdravju in vsem, kar v življenju zares šteje.

Želim vam torej čudovite božične praznike in noro, zabavno silvestrovo, predvsem pa nepozabno leto 2018, ki bo najlepše do sedaj.

Z ljubeznijo… ♥

Vaša Destinna

Čarobnost božičnih drevesc

christmas-1872849

Čeprav je v mnogih domovih novoletno drevesce že postavljeno pred božičem, pa nekateri še vedno okrašujejo drevesce ravno na predbožični večer. Korenine tega običaja, pa tako kot korenine praznovanja božiča, segajo daleč v predkrščanske čase.

Kot sem že omenila v nedavnem članku , korenine praznovanja božiča segajo v čas, ko so ljudje praznovali zimski solsticij in s tem tisti čas v letu, ko svetloba ponovno premaga temo.

Kot je mogoče prebrati v članku na spletu in kot je povedal znan slovenski etnolog, se je božič kot krščanski praznik začel praznovati v četrtem stoletju, ko je Cerkev ta dan določila kot dan Kristusovega rojstva, hkrati pa ga označila tudi za začetek leta. Rimljani so namreč za začetek leta že določili prvi januar, Cerkev pa je datum premaknila.
Šele v 17. stoletju je papež Inocenc XII. datum za praznovanje novega leta spet prestavil na 1. januar in tako ločil praznovanje Jezusovega rojstva od začetka novega leta.

Postavljanje drevesca pa ima prav tako korenine v starih časih, saj so že takrat izredno cenili in spoštovali zimzelene rastline, saj naj bi imele čarobne lastnosti. Pomagale naj bi namreč pri odganjanju čarovnic, zlih duhov in boleznih, ki naj bi bojda ravno do 6. januarja imeli največjo moč. Danes se je ta navada posodobila preko postavljanja božičnega drevesca.

Novoletna jelka naj bi v obliki, ki jo poznamo danes, izvirala iz 16. stoletja iz fir-1886154Nemčije, kjer so kristjani drevesca, okrašena z jabolki, orehi in piškotki, prinašali v svoje domove. Splošno uveljavljeno prepričanje je tudi, da naj bi Martin Luter, protestantski reformator, drevescem prvi dodal prižgane sveče, ki so jih kasneje nadomestile električne lučke.

Kot sem prebrala na spletu, legenda pravi, da se je ta nekega božičnega večera sprehajal po zasneženem gozdu. Med sprehodom je zagledal skupino čudovitih zimzelenih dreves, ki so ga popolnoma prevzela s svojo lepoto. Veje, pokrite s snegom, so se čarobno svetlikale v mesečini. Celotni prizor ga je tako navdušil, da je takoj, ko je prišel domov, postavil drevesce v svoj dom, da bi čudovito doživetje lahko delil s svojimi otroki. Za nameček ga je okrasil še s svečami, ki so simbolizirale zvezdno nebo. Sveče na drevescu namreč predstavljajo odsev zvezdnih luči, ki so odraz božanskih luči.

Čudovito, kajne?

Karkoli, želim vam, da bi vam letošnji božič prinesel čudovite trenutke v družbi s tistimi, ki jih imate najraje, pa kakor koli in kadar koli ga boste že praznovali.

Z ljubeznijo… ♥

Destinna