Dan mrtvih je dan, ko se spominjamo tistih, ki smo jih imeli radi, pa jih žal ni več ob nas. Takrat se (če je to prav ali ne) grobovi napolnijo s svečami prižganimi v njihov spomin, mi pa se pogosto izgubljamo v svojih spominih nanje.
1. november praznujemo kot dan spomina na vse svete od leta 835. Takrat se je po ukazu papeža Gregorja IV. praznik prestavil na ta dan iz 13. maja.
Dan ima seveda korenine v poganskih verovanjih, ko je bil tesno povezan s Halloweenom oz. Sanhaimom, in pomeni dan, ko naj bi se na Zemljo vračale duše preminulih. Toda cerkev je to pogansko prepričanje zamenjala z dušami rajnkih, ki v vicah čakajo očiščenje, da lahko vstopijo v nebesa. Kaj boste verjeli vi, je vaša stvar.
Dan mrtvih v Mehiki
V Mehiki ta dan praznujejo povsem drugače kot pri nas. Mehičani tako 
postavljajo oltarje namenjene svojim preminulim prednikom, okrašene s cvetjem ter fotografijami preminulih, obložijo pa jih z njihovo najljubšo hrano in pijačo. Spomini, ki jih prebujajo, navadno niso žalostni, temveč humorno obarvani in polni smeha. Svoje obraze pa pogosto prebarvajo z značilnim make-up-om.
Svoje spoštovanje in ljubezen do preminulih kažejo tudi s sladkornimi lobanjami in s tem, da na grobove nosijo najljubšo hrano in pijačo svojih dragih ter tam molijo. Prirejajo pa tudi festivale in parade.
Dan mrtvih v bistvu praznujejo dva dni, saj je 1. november namenjen čaščenju preminulih otrok in dojenčkov, 2. november pa čaščenju umrlih odraslih.
Korenine njihovega praznovanja Dneva mrtvih segajo 2.000 do 3.000 let v preteklost, v azteško religijo. Azteki so namreč pripravljali posebno slavje namenjeno eni od njihovih boginj, ki jo poznamo kod Damo mrtvih.
Podobni običaji po svetu
Dneve posvečene mrtvim praznujejo po vsem svetu, vendar ne vedno ob istem času. Tako je npr. deveti mesec po kitajskem koledarju (okrog 5. aprila po naše) mesec, ko se posvečajo urejanju grobov. Takrat priredijo tudi poseben festival. Sedmi mesec kitajskega koledarja, pa je mesec duhov. Takrat naj bi se po njihovih verovanjih na Zemljo vračali duhovi umrlih.
Na današnji dan vam želim predvsem to, da se preko spominov povežete s tistimi, ki jih imate radi, pa jih ni več ob vas. Prižgite jim svečko, če želite, ampak takrat, ko vi želite. Naj ne bo 1. november le še ena ‘modna revija’, ob kateri obiščete grobove samo zato, ker se to pričakuje od vas. In veste, ta svečka sploh ni nujno, da je prava. Lahko jo prižgete samo v svojih mislih tako, da se zahvalite za to, da je oseba, ki je ni več ob vas, sploh bila del vašega življenja. Lahko pa jo prižgete kar na mizi, doma, in ob njej opazujete fotografije, ki bodo v vas prebudile najlepše spomine, ki ste jih ustvarili s tistimi, ki jih ni več.
Z ljubeznijo… ♥
Destinna