Našla sem enega od svojih starejših objavljenih člankov in se odločila, da ga malce posodobim in delim z vami. Še posebej zato, ker se bližamo 31. oktobru in 1. novembru, ko bo tančica med svetovoma izredno tanka in se bomo mnogi izgubljali v spominih na svoje preminule drage.
Ali verjamete v duhove? Se jih bojite ali pa si jih želite srečati?
Do duhov imajo ljudje zelo različna stališča. Nekateri trdijo, da vanje sploh ne verjamejo, drugi so prepričani, da so jih že videli, mnogi pa so jih tudi že poskusili priklicati. Vsekakor pa velja, da vera v duhove obstaja že zelo dolgo in je v nekaterih ljudeh globoko zakoreninjena.
Neverjetno!
Duhovi vsekakor spadajo v področje parapsihologije in znanstveno ni dokazano, da obstajajo, kljub temu pa vanje tudi danes verjame še zelo veliko ljudi. Najbrž so ravno zaradi tega redno obiskovane destinacije, kjer je zaznati dejavnosti duhov.
Na nekaterih krajih, tako kot npr. v legendarnem hotelu in gostišču Jamaica Inn v okolici Bodmina v Cornwallu, še vedno prirejajo posebne večere namenjene ravno lovu na duhove.
To ni nič nenavadnega za Anglijo, saj je Velika Britanija gotovo tisti predel sveta, kjer je ogromno tistih, ki v duhove verjamejo, tam pa obstaja tudi veliko organizacij, ki se z raziskovanjem, lovom in izganjanjem duhov ukvarjajo.
V raziskavi, v kateri je sodelovalo več kot dva tisoč ljudi, namreč kar 68 odstotkov anketirancev verjame v duhove, med tem, ko le dobra polovica ljudi verjame v Boga. Dvanajst odstotkov Otočanov je celo prepričanih, da so duha v resnici videli.
Ni pa samo Velika Britanija kraj, kjer ljudje verjamejo v duhove. Nekaj let nazaj so tako npr. odprli novo letališče v Bangkoku, kjer so namenili prostor tudi duhovom. Med gradnjo se je namreč zgodilo več paranormalnih dogodkov, kraj pa je že v preteklosti veljal za prekletega.
Vrste duhov
Beseda duh je splošno znana, vendar po Enciklopediji nepojasnjenega obstaja več različnih vrst duhov, ki imajo drugačne nazive.
Obstajali naj bi Inkubi in Sukubi, spolno nenasitni duhovi, od kateri
h naj bi nekateri dejansko spolno občevali s spečimi osebami.
Druga, bolj poznana oblika duhov, so poltergaisti, ki so pravzaprav ropotajoči duhovi in v resnici nekakšen skupek energije.
Tiste oblike duhov, s katerimi pa razumemo neke vrste utelešenja mrtvih oseb, pa se imenujejo prikazni.
Klicanje duhov
Ko sem bila mlajša, sem večkrat klicala duhove, saj mi je bilo to nekaj izredno zanimivega in pravzaprav tudi preprostega. Sicer nisem imela plošče ouija – govoreče plošče, s katero naj bi bilo mogoče preko abecede in ploščice, ki kaže posamične črke in sestavlja besede, komunicirati z duhovi, našla pa sem bolj preproste načine klicanja duhov. Žal tudi ti niso nič manj nevarni.
Eden izmed načinov je podoben seansam, ki jih delajo mediji, kadar duhovi s svojci govorijo preko njih. Ljudje sedejo v krog, se primejo za roke in s svečo na sredini pozivajo duhove. Še bolje je, če ‘na seanso’ uporabiš fotografijo mrtve osebe, ki jo želiš priklicati.
Drugi način je podoben plošči ouija. Na bel list papirja se napiše abeceda, številke in besede “da”, “ne” ter “mogoče”, na sredino pa se nariše srce s pikico v središču. Tisti, ki kličejo duhove, v šivanko vdenejo pol metra črnega sukanca in šivanko samo prislonijo na pikico v srcu. Ko prikličejo duha, ga lahko sprašujejo kar želijo, on pa jim odgovarja preko šivanke, ki sama niha k določeni besedi.
Vedno pa se je treba prepričati ali ste priklicali dobrega duha, kar naredite s preprostim vprašanjem, za vsako ceno pa duha na koncu izgnati s prošnjo, naj odide. To potrdite s tem, ko papir skupaj z nitjo in s šivanko zakopljete v zemljo.
Zavedati se je treba, da klicanje duhov ni igra, ampak je lahko zelo nevarno, posledice pa so lahko hude. Sama jih tako že dolgo ne kličem več.
Duhovi v Sloveniji
Najbolj znan primer v Sloveniji se je zgodil v osemdesetih letih v vasici na Dolenjskem. Družino, ki je živela v neki hiši, je obiskala prava mora. V Enciklopediji nepojasnjenega piše, da jih je mesece in mesece prebujala neznana sila v obliki hladnega piša, natančno ob štirih zjutraj. Piš je spremljalo trkanje na okna, ropotanje šip in vrat, hoja po hodnikih in podstrešju.
Mož je večkrat bedel, da bi ujel povzročitelja, pa nikoli ni našel nikogar. Družina je poklicala eksorcista, ki je ugotovil, da je v hiši prisotnost dobronamernih mrtvih, ob enem pa tudi nekakšen negativen naboj v hiši in okoli nje. Izvedel je obred in za nekaj dni se je stvar pomirila, a kmalu so se čudni glasovi vrnili. Eksorcist je prišel še drugič in bedel do usodne ure, ko je ugotovil, da so v vse skupaj vpleteni tudi ljudje, ki so izvedli nad hišo temni urok, da bi lastnika izgnali. Hišni duh se je tako spremenil v poltergaista, eksorcist pa je z njim želel ustvariti stik, da bi ga pomiril z družino.
Tisti večer pa se je zgodilo še nekaj nenavadnega. Na vrata so potrkali neznani ljudje. Dejali so, da so bili poslani na ta naslov preko srednika (duha, ki je govoril skozi enega od njih), da rešijo uganko. Celo noč so molili, zjutraj pa so odšli tako nepričakovano, kot so prišli. Po letu dni so se stvari v hiši umirile.
Drugi razvpit primer se je zgodil v Arji vasi, novembra 2000. Duhovi so tam razbijali, metali stvari in trkali. Nekajkrat so jih poskušali pregnati, a ker so bili stanovalci velike skupinske hiše prestrašeni, se je moč poltergaistov še povečala. Ali so duhovi sedaj izginili, ni znano.
Ob bližajočih praznikih, kot sta ta dva, ki prihajta v naslednjem tednu, pogosto pogrešamo svoje drage, ki jih ni več z nami. Toda kljub temu, da morda zelo pogrešate preminule ljubljene osebe in bi si zaželeli spet stopiti v stik z njimi, pa čeprav s preklicevanjem duhov, dvakrat premislite, če je to dobro. Odločitev je sicer vaša, vendar v vsakem primeru bodite previdni.
Tisti, ki v duhove ne verjamete pa… nikoli se ne ve, mogoče si boste kdaj premislili. In ne pozabite, ne sodite nekaj, česar ne poznate. Pogumno in previdno torej.
Z ljubeznijo… ♥
Destinna